Na tretjo postno nedeljo beremo Lukovo poročilo o dveh nesrečah, ki sta razburkali tedanjo javnost, mnogi so se obrnili na Jezusa in ga prosili za razlago. Prilika o nerodovitni smokvi, ki sklene evangeljski odlomek, je Jezusov odgovor na pereče vprašanje trpljenja, nesreč in tragedij, ki se dogajajo v vseh časih človekovega obstoja.

Zadušen upor Galilejcev in padec stolpa v Siloi. Evangelij je vpet v življenje, zato v vseh dogodkih, ki ljudi prizadenejo, išče ključ do smisla. Med romarje, ki so za veliko noč prihajali v Jeruzalem, se je pomešala tudi uporniška skupina zelotov, borcev proti okupatorjem – Rimljanom. Pilatova policija jih je izsledila in med veličastnim obredom v templju z njimi krvavo obračunala. Luka pravi, da je bila njihova kri pomešana s krvjo darovanih živali. Kakšen strašen prizor, ponižanje templja in Judov! Po tedanjem prepričanju je bila vsaka nesreča kazen za greh. Tudi padec stolpa v Siloi...