Foto: Tatjana Splichal

Zavedam se, Gospod, da sem grešil,
da Tvojo sem postavo poteptal,
ljubezen Tvojo sem zaničeval,
a Ti si čakal in me nisi bil.

Pod silno težo sem se ves krivil,
ko svoje sem dejanje prav spoznal,
in da zdrobiš me, sem pričakoval,
a vendar – Bog, kako si milostljiv!

A duša čaka in trpi,
ker Tebe greh pregnal je iz srca,
kako živim naj revež brez Boga.

Le udari s silo svoje me moči,
zaslužil sem, in rad bom pretrpel,
da boš le v dušo mi nazaj prišel.