Razmišljati o razlogih
Objava:
20. 02. 2016 / 23:00
Deli:
Čas branja:
2 minuti
Nazadnje Posodobljeno:
17.02.2016 / 10:11
Razmišljati o razlogih
Sodobni človek bolj ceni čustva in občutke, subjektivno pred objektivnim, tudi v religiji.
Sodobni človek bolj ceni čustva in občutke, subjektivno pred objektivnim, tudi v religiji. Zato je ta zapis v postnem času klic po velikem zavezniku vere: razumu.
Jasno je, da razum ne more in ne sme prevzeti mesta vere, upanja in ljubezni. Vendar pa že srednjeveška krščanska modrost trdi, da vera stremi po razumevanju (»fides quaerens intellectum«), da človek veruje zato, da bi lahko razumel (»credo ut intelligam«). Kamor pride najprej vera, tja mora za njo razum.
Kristjan mora razmišljati o razlogih svoje vere. Sv. Peter pravi v pismu (1 Pet 3, 15): »Vselej bodite vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog upanja, ki je v vas.«
Ali bi znali razložiti razloge našega upanja? Zato potrebujemo apologetiko, ki ni nič drugega kot vsako dejanje, s katerim predstavljamo, razlagamo ali zagovarjamo krščanski nauk. Z njo lahko vero približamo neverujočim, predvsem pa verujoče oblikujemo v poučene in na nauku uteme...
Jasno je, da razum ne more in ne sme prevzeti mesta vere, upanja in ljubezni. Vendar pa že srednjeveška krščanska modrost trdi, da vera stremi po razumevanju (»fides quaerens intellectum«), da človek veruje zato, da bi lahko razumel (»credo ut intelligam«). Kamor pride najprej vera, tja mora za njo razum.
Kristjan mora razmišljati o razlogih svoje vere. Sv. Peter pravi v pismu (1 Pet 3, 15): »Vselej bodite vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog upanja, ki je v vas.«
Ali bi znali razložiti razloge našega upanja? Zato potrebujemo apologetiko, ki ni nič drugega kot vsako dejanje, s katerim predstavljamo, razlagamo ali zagovarjamo krščanski nauk. Z njo lahko vero približamo neverujočim, predvsem pa verujoče oblikujemo v poučene in na nauku uteme...
