Cerkev sv. Antona Puščavnika pri Papeškem vzhodnem inštitutu v Rimu je nabito polna. Na eni strani kardinali, škofje, drugi cerkveni dostojanstveniki ter zbor profesorjev, na drugi strani – skavti. Med njimi pa v krsti leži jezuit, ki je združeval. Ker je bil najprej sam spravljen s sabo, drugimi in Bogom. Pater Ivan Žužek (1924–2004).« Tako režiser Rok Pisk opiše zadnje slovo jezuita, ki ga v Sloveniji pozna le redko kdo, Italijani pa ga imajo za svetnika. Že od 21. leta starosti, ko je tvegal skok z vlaka in se rešil pred gotovo smrtjo na Teharjah, je namreč živel in deloval v Italiji.

Ko je Pisk začel načrtno zbirati informacije o p. Ivanu, da bi o njem posnel film, se je kmalu zavedel, da podatki iz Slovenije ne bodo dovolj. Odpravil se je na pot v Rim na obisk k ljudem, ki so p. Ivana osebno poznali. »Tam sem spoznal, da govorjenje samo o skavtu Ivanu ali...