Prijateljica, ki je pred dvema letoma naredila splav, mi večkrat reče, da takrat ni imela pravih informacij o splavu in ni vedela, da je v njej živo bitje. Prepričana je bila, da je le skupek celic. Takšno prepričanje je zaznala tudi pri medicinskem osebju. Sedaj pa se pogosto sprašuje, ali ni bil morda že otrok ... Želim si, da bi takrat vedela, kaj jo čaka, da bi razumela, da je že mama. Kaj bi vi svetovali ženski, ki razmišlja o splavu? Bogdana

Pozdravljeni! Ko nam nekdo, ki nam je blizu, sporoči, da razmišlja o splavu, je to vsekakor napet trenutek, ko se lahko čutimo nemočne, lahko smo jezni, lahko nas je strah; v vsakem primeru pa je dobro, da se zavedamo, da je ta čas lahko tudi zelo milosten in da v tistem trenutku nismo sami. Prav je, da dovolimo Gospodu, da nas uporabi za orodje svojega miru. V mislih lahko izrazimo vsaj vzdihljaj k Svetemu Duhu, naj on deluje v nas.

O...