Osrečim druge naj, saj sem bogat,
naj bližnjemu sladak bom kakor grozd
in prekipevajoča naj mladost
vsem bednim žejo uteši in glad.

Ko pride k meni zadnji, strgan brat,
sprejet bo vedno kot najljubši gost;
med nama je ljubezen večni most
in isto je Srce obema grad.

Že ogenj v prsih peče me, tišči.
O, ko bi mogel vsega se razdati,
postreči z žitom svojim revnim s cest!

Pogrnil mizo bom, natočil kri,
zapel Ti, Večni, hvalnico bom z brati
v objemu Tvojem, v luči Tvojih zvezd.