Zanjo, da ne bo jokala
Zanjo, da ne bo jokala
»Nikar se ne igraj s tem, lahko jo izgubiš,« je rekel oče Kaji, ko je kar naprej odpenjala verižico in jo snemala, da si je lahko ogledovala obesek. Bilo je čudovito darilo, dobila ga je za rojstni dan in vsakomur je želela pokazati, kako lep je srček na verižici in kako se lesketa kamenček v njem.
»Poglej!« je navdušeno vzkliknila prijateljici Tini in si hitela odpenjat varnostno zaponko na vratu. Potegnila je verižico navzdol, zadaj pa je srček zdrsnil in se neskončno hitro zapeljal z verižice, tako hitro, da še opazila ni, dokler se ni zalesketal na tleh, odskočil in se zakotalil naravnost v jašek ob robu ceste.
Za hip sta deklici umolknili in umolknila sta oče in brat Jan, potem pa je deklica zajela sapo in zajokala, da bi se še kamnu smilila.
»Ooo, ooo, ooo, kam je padel, ooo, ooo, ooo!«
»V jašek je padel,« je zgroženo dodala Tina in nemočno sta strmeli v rešetke, ki so pokrivale okroglino ob robu ceste.
Oče se je hitro sklonil in s...