Starejši radi tožijo, da mladi danes nimajo odnosa ne samo do kruha, ampak do hrane nasploh. Rek »Če kruh pade ti na tla, poberi in poljubi ga« se zdi oddaljen milijone svetlobnih let! Znamenja preobjedenosti tako zasledimo v šolskih kuhinjah, ko otroci nočejo jesti, kar je na jedilniku, in v smetnjakih za biološke odpadke, ko se v njih znajdejo napol pojeden kruh, sendviči, pice … Na drugi strani pa je v družbi velika lakota po pristnih medsebojnih odnosih. Na večerji v gostilni ali v postelji ali na kavču pri popoldanskem počitku zakonca vsak za sebe »samo na hitro« pogledata prispele sms-e ali najnovejše novice. Objem in poljub postaneta del hitrega in utečenega obreda. Šele v samoti, ko ugasne sodobne motilce, se v človeku oglasi hrepenenje po pristnih in iskrenih medsebojnih odnosih.

Pa je res vsega kriva sodobna tehnologija? Ali pa je morda človek sam dovolil, da je postal njen suženj? So res samo mladi odvisni od navideznih odnosov ali pa nosimo del krivde tu...