So nekatere redke knjige, ki jih odložiš s polno kulturno potešenostjo. So pa med njimi še redkejše, ki jih odložiš ne samo s kulturno, ampak tudi z duhovno in celo svetostno potešenostjo.

Taka je po mojem mnenju ena od večernic letošnje goriške Mohorjeve družbe, knjiga Skozi ogenj devetdesetletnega, doslej neznanega avtorja, Primorca Stanka Sivca. Stanko Sivec se je rodil na Livku pod Krnom, tik Beneške Slovenije, v klasični katoliški slovenski družini, kjer je bilo doma delo, krščanstvo, poštenost in zvestoba svojemu narodu. Iz sanj po rešitvi izpod fašizma je Stanko s svojo družino padel v Titov policijski sistem. Od beneškega duhovnika je dobil navdih za duhovniški poklic in temu poklicu je ostal junaško zvest z nenehno molitvijo skozi vse mogoče preizkušnje življenja, od prve aretacije, ko je bil še bogoslovec, do deset let pozneje, ko je imel za sabo vrsto taborišč, do poldrugoletne vojaščine v Vojvodini. Njegov zasliševalec skozi vse mogoče policijske preizkušnje je...