Moje vedno zeleno drevo hočejo uničiti.
Razžirajo ga lubadarji.
Vanj se zadirajo pohlepne sekire.
Izruvati ga hočejo tornadi.
V led ga oklepa žled.
Toda nič mu ne more do živega.
Vedno znova si spet opomore
in zaživi v svoji zeleni lepoti.
Najlepše pa je v božičnem času.
Mlado, sveže zeleno,
okrašeno in razsvetljeno,
stoji ob jaslicah in priča o ljubezni,
o neizmerni ljubezni nebeškega Očeta do nas.
Moje zeleno drevo se v vsaki božični noči
na novo osveži in okrepi.
Saj je božje Dete,
ta izliv božje ljubezni,vir in smisel njegovega obstoja in rasti.
Zato bo moje drevo ostalo vedno zeleno.