Jože Kurinčič

Kdor je imel ušesa za poslušanje in oči za gledanje, je vedel: prišli bodo. Prišli v to lepo Evropo, ki je vedno bolj stara in prazna. Prišli v čudovito pokrajino, na skrčene travnike in pašnike, prišli v udobna stanovanja, ki samevajo … Prišli bodo iz prenaseljenih pokrajin, iz dežel kuge, lakote in vojske. Dolgo časa se je zdelo, da so to le napovedi čudakov, a lani se je utrgal plaz. Sprožil se je v Siriji in za seboj potegnil množice iz Iraka, Afganistana, afriških držav … Na svoji dolgi poti so se začasno ustavili v deželi pod Triglavom, vendar le nekateri. Večina je šla naprej, v nemški Kanaan. Še na milijone jih čaka, da se odpravijo v dežele, kjer tečeta mleko in med.

V Sloveniji se je dvignil pred prišleki strah: umazali bodo našo lepo domovino, odžrli nam bodo kruh, pobrali delovna mesta, prinesli tujo kulturo in navade, ogrozili naše krščanstvo … Povsod se dvigujejo ščiti obrambe pred prišleki, ki iščejo, »kamor bi gla­vo položili«. In...