Naslovne besede veljajo za mnoge človeške dejavnosti. Še prav posebej za notranjo in še posebej za duhovno dejavnost, ker je pač v človeku najbolj intimna. Res, začeti verovati je laže kot v veri vztrajati.

Nekaterim ni bilo treba začeti verovati, ker so vero prenesli iz zibelke, se z njo prebili skozi mladostne težave in jo v glavnem brez večjih težav ohranili do smrti. Takšni srečniki se bodo rojevali čedalje redkeje. Vzrokov bo več: mnogi bodo sploh nekrščeni, brez verske vzgoje na domu in v šoli, še manj v javnem življenju, v razkristjanjeni družbi. Kljub temu bo gotovo drugim redkim dana milost, da bodo zaznali pomen vere. Nekateri bodo začeli celo brati knjige in sprejeli krščanstvo. Koga med njimi bo svet nadnarave tako prevzel, da bo zaživel samo za Boga. A to bodo ljudje že na robu svetništva.

Za tiste, ki šele začenjajo z vero, navadno Bog uporablja posebno taktiko. Vera se jim zdi ne samo zanimiva, ampak tudi lepa, marsikdaj celo navdihujoča, nekaterim c...