Slovenska gledališča želijo odslej vsako leto uprizoriti vsaj eno klasično delo iz domače ali tuje književnosti, zato je postavitev Vorančevih Samorastnikov vsekakor nekaj zelo pozitivnega. Gotovo je tudi dobro, da dramaturg in režiser skušata pokazati na nadčasovnost literarnega dela in hkrati kazati, da so temeljna vprašanja, ki jih obravnava avtor, v naši družbi še vedno žgoča. Zato je tudi razumljivo, da sta Simona Hamer in Eva Nina Lampič želeli prav tako »Samorastnike« posodobiti in jim dodati aktualni nadih. Toda uspeli sta le pri začetnih poizkusih. Njuni dodatki »urbanega jezika« v klasičen in izredno lep Vorančev jezik na trenutke izvenijo kot tujek, ki spreminja slikovitost pisateljevih podob v ceneno zabavljivost.

Vorančeva zgodba je znana: kajžerska hči Meta ima ljubezensko romanco z Ožbejem iz veleposestniške družine. Velika socialna...