HVALEŽNI ZA ŽIVLJENJE
Misel na smrt, ki nas vse čaka, naj v nas obudi hvaležnost za življenje.

S kolegico imava zdaj že tretje leto vsakih štirinajst dni pogovore o življenju in smrti. Prihajajo različni ljudje, nekateri samo enkrat, nekateri večkrat ali celo redno. Mnogi pa se takšnim pogovorom izogibajo, ko slišijo besedo smrt. Kot da bodo smrti tako ubežali. Moram pa povedati, da smo ob teh pogovorih vsi zelo dobre volje, tudi če govorimo o smrti.

V jeseni smo pripravljali okroglo mizo z naslovom Biti umrljiv. Ob tem smo se tudi nastopajoči veliko pogovarjali o tem in eden od kolegov, pediater, mi je ob tem čudovito napisal: »Sam sem se kot pediater srečeval z umiranjem otrok, in to od najmanjših naprej, in z žalovanjem staršev in sorodnikov. O tej temi bi se morali pogovarjati ne samo, ko si na smrtni postelji ali hudo bolan, ampak vse svoje življenje. Sam čutim, da bi morali organizirati predavanja za ljudi o življenju in umiranju, ko so zdravi, polni ener...