Köln je prijazno, toplo in gostoljubno mesto. Tako sem ga prvič doživel leta 2005, ko sem se kot novinarski poročevalec Družine, Radia Ognjišča in radia Trst A udeležil 20. svetovnega srečanja mladih (od 16. do 21. avgusta 2005). Mesto je dobesedno pokalo po šivih, saj se je srečanja udeležilo več kot milijon ljudi, a vse je teklo mirno in brez težav. To srečanje je tako globoko poseglo vame, da sem o njem napisal rakovniško knjižico z naslovom: Zopet imamo velikega papeža (Knjižice 171). Drugič sem Köln doživel šest let pozneje, leta 2011, ko sem se odpravil na nemško Jakobovo pot iz Kölna do Triera. Spet sem bil presenečen nad toplino, odprtostjo in gostoljubjem.

Zdaj pa … Pred železniško postajo in stolnico v Kölnu se je odvijala grozljiva silvestrska noč 2015. V prenatrpano množico, ki je praznovala na odprtem, se je vrinilo več sto mladih moških, migrantov in priseljencev, ki so kradli prenosnike, torbe in denarnice ter otipavali in spolno...