Obzorje
Obzorje
Zlahka si predstavljam bralca, ki obrne list, brž ko prebere zgornji naslov. Ki to stori še laže in odločneje, če ve, da bo beseda tekla o tistih rečeh, ki jim običajno rečemo kultura. »Lepo vas prosim: toliko resničnih težav imamo, konkretnih in urgentnih, pa naj bi gledali v neko namišljeno točko v daljavi in se izgubljali v teoretiziranju? So časi, ko je teoretiziranje neodgovoren luksuz. In v takšnem času živimo danes.« Resnica je prav nasprotna: brez pogleda v obzorje se izgubimo in čas takšne izgubljenosti je danes. Voznik avtomobila naj bi upiral pogled na dno vidnega polja: to mu omogoča najboljši pregled nad celoto in najvarnejše manevriranje z vozilom; če posveča vso pozornost bližnjim posameznostim, karambol ni daleč.
V podobne zagate, če že ne zgodovinske karambole, vodi ozkogleda življenjska pragmatika: prej ali slej se pojavijo vprašanja, na katera nima odgovora. Seveda stvarneži vseh vrst, od akademskih analitikov, oboroženih s statističnimi aparaturami za l...