V evangeliju 4. nedelje med letom spremljamo nadaljevanje Jezusovega prvega javnega nastopa v shodnici v Nazaretu. Takoj ko je Jezus naobrnil nase besede preroka Izaija in izjavil, da se je to pismo danes izpolnilo na njem, je med poslušalci nastal nemir. Spraševali so se, kdo pa je, da si upa kaj takega trditi. Ali ni le Jožefov sin? Kot v kakšnem napetem romanu ali filmu smo pred hudim konfliktom. Kako se bo izšlo?

Kar si storil v Kafarnaumu, stori tudi tukaj, v domačem kraju! Jezusovi domačini so pričakovali in zatevali, da Jezus pokaže svojo čudežno moč ozdravljanja, kar pa je odločno zavrnil. »Nobenega preroka ne sprejmemo v domačem kraju«, jim je odgovoril. S tem jih je očitno razjezil. Njegovo zavrnitev so razumeli kot žalitev, kot nespodobno obnašanje do domačega kraja in ljudi. Med vrsticami poročila o dogodku v Nazaretu beremo Lukovo sporočilo Cerkvi, ki se je rojevala. Vera v Jezusa Kristusa presega ozke okvire družinskega debla in sorodstvenih vezi...