Ob slovenskem knjižnem sejmu smo lahko navdušeni. Znova je zaživel med nami slovenski knjižni festival, lahko bi rekli pravo praznično obhajanje slovenske knjige. Ne samo, da so vse vidne domače založbe hotele imeti svojo stojnico in pokazati svojo letno bero, skoraj vse so se potrudile in organizirale okrogle mize, pogovore, odre …, skratka slovenska knjiga se je vrnila tja, od koder je izšla, k živi besedi, k prebujanju duha in k prazničnemu občutju. Če pa pomislimo, da bi lahko vsi ti pogovori in srečanja, ko bi jih razvrstili v časovno zaporedje, trajali celih 14 dni, in da je naš sedaj že znameniti sejem obiskalo več kot 30 tisoč ljudi, da smo na njem videvali veliko mladih obrazov, potem smo lahko resnično zadovoljni.

Toda to zadovoljstvo ne sme zakriti vprašanja, kaj je slovenska knjiga in ali je res vsaka zaskrbljenost za našo knjigo odveč?

Zelo zanimivo je, da tako frankfurtski sejem kot tudi ljubljanski kažeta, da otroci ostajajo največji ljubitelji knji...