Decembrski dnevi nam vsako leto prehitro spolzijo skozi najrazličnejše opravke in opravila, družinske in službene obveznosti, priprave na praznovanje, premnogih (ne)potrebnih zaključkov … in še in še bi lahko naštevali, kaj vse moramo postoriti v zadnjem mesecu leta. Kam vse stlačimo obveznosti v decembru? Zadnji mesec v letu, ki bi moral biti najbolj umirjen in premišljujoč, prežet s pogledom nazaj ter z mislijo naprej, se najpogosteje izkaže za najbolj naporen, natrpan, stresen in utrujajoč mesec leta. Adventno pričakovanje lahko ponikne in zlahka zdrsnemo v površinsko občutje hrupnega prazničnega časa, ki zamenja božji blagoslovljeni čas.

Narava se v decembru umiri, pa človek?

Narava se v zadnjem mesecu leta umiri, žal človek še naprej hiti. Največja sreča in milost blagoslovljenega časa je imeti čas za svoje ljubljene, za svoje prijatelje, za bližnje in oddaljene. Milost je, da znamo odriniti od sebe in iz sebe trenutke veseljačenja, brezumnega nakupova...