V središču je pes
V središču je pes
Prijateljica ima psa in zdi se mi, da so njene odločitve, tudi življenjske, povezane z njenim odnosom do psa.
Prijateljica ima psa in zdi se mi, da so njene odločitve, tudi življenjske, povezane z njenim odnosom do psa. Kako naj gledam na to?
Eva
Tvoje vprašanje mi je dalo kar malo misliti. Odnos človeka do živali je nekaj lepega. Spomnim se občutij nekega dne, ko sem videla zelo priletno ljubljansko gospo, ki je v otroškem vozičku po sprehajališču vozila psa. Začutila sem, da »to ni to«, in predstavljam si, da tudi tvoja notranja občutja in vzgibi ob prijateljičinem odnosu do psa pravijo, da »to ni to«.Na misel mi prihaja svetopisemski odlomek o Jezusu, ki se predstavlja pod podobo Dobrega pastirja. Opisan odnos do živali, če ga gledamo z vidika človek – žival, je lep, poln poznavanja, ljubezni, vodenja, usmerjanja, varovanja. Kajti ovca kot žival človeku služi, mu daje obleko, hrano, varstvo ... Tako je Jezus doživljal takraten odnos in ga vzel za simbol, za predstavitev odnosa med drugima dvema osebama: med Bogom in človekom. V obeh primerih gre...