Preveč usmiljenja?
Objava:
26. 11. 2016 / 23:00
Deli:
Čas branja:
2 minuti
Nazadnje Posodobljeno:
25.11.2016 / 09:01
Preveč usmiljenja?
Ob koncu svetega leta
Danes bi se rad vznemirjeno začudil. Morda bi to lahko storil že sredi leta usmiljenja, ker pa so v igri vprašanja, ki se mi zdijo temeljna v naši veri, najbrž ne bo narobe, če to storim tudi zdaj, po zaprtju svetih vrat.
V svetem letu sem naletel na mnenje nekaterih kristjanov (sicer bolj redkih, pa vendar), da se je v tem času božje usmiljenje pretirano poudarjalo. Prepričanje me preseneča. Je res lahko usmiljenja preveč?
Podlago za takšno stališče bi v Svetem pismu težko našli. (Božje) usmiljenje je v njem izrecno omenjeno vsaj stokrat, v njem je še vrsta drugih odlomkov, iz katerih prepoznavamo božjo notranjost, ki se sočutno zgane ob človeški stiski. Če usmiljenje ne bi bila osrednja božja lastnost, »utripajoče srce evangelija«, bi Jezus moral ravnati povsem drugače. Na primer s prešuštnico, ki bi jo po črki zakona morali kamnati (in so na to tudi že pripravljeni), Kristus pa ji odpusti … Če Oče, kakor nam ga Jezus prikazuje v priliki o izgublje...
V svetem letu sem naletel na mnenje nekaterih kristjanov (sicer bolj redkih, pa vendar), da se je v tem času božje usmiljenje pretirano poudarjalo. Prepričanje me preseneča. Je res lahko usmiljenja preveč?
Podlago za takšno stališče bi v Svetem pismu težko našli. (Božje) usmiljenje je v njem izrecno omenjeno vsaj stokrat, v njem je še vrsta drugih odlomkov, iz katerih prepoznavamo božjo notranjost, ki se sočutno zgane ob človeški stiski. Če usmiljenje ne bi bila osrednja božja lastnost, »utripajoče srce evangelija«, bi Jezus moral ravnati povsem drugače. Na primer s prešuštnico, ki bi jo po črki zakona morali kamnati (in so na to tudi že pripravljeni), Kristus pa ji odpusti … Če Oče, kakor nam ga Jezus prikazuje v priliki o izgublje...
