Na praznik Kristusa Kralja je papež Frančišek zaprl sveta vrata v baziliki sv. Petra. Novinarji so to dejanje pospremili z besedami: »Sveto leto gre v arhiv.« Kakor da nam je bilo nadležno in se moramo veseliti, da ga ni več. Tudi po velikih mestih so škofje zapirali sveta vrata stolnic in romarskih cerkva. Na milijone ljudi je v tem letu stopilo skozi sveta vrata Petrove bazilike v Rimu in skozi vrata drugih svetoletnih svetišč. Kljub temu ni mogoče v hipu našteti vseh sadov svetega leta usmiljenja. Nekateri bodo za vedno ostali skriti v Bogu. On je edini, ki je v tem času spreminjal srca ljudi, se jih dotikal, jih ozdravljal, oživljal, krepil, tolažil, miril in ljubil. In tudi, če bi se v tem svetem času spreobrnil samo en človek, bi morali od veselja poskočiti in reči: Izgubljeni sin se je vrnil. V veri pa smo prepričani, da je to leto osrečilo veliko ljudi. Mnogi so v tem letu odkrili, da jih ima Bog rad, da je usmiljen in da odpušča. In ko odpusti, se grehov več ne spominja. To...