Nomadi s severa
Nomadi s severa
Sive gosi, ki so pri nas preletniki na svojih jesenskih in spomladanskih selitvah, so odlične letalke.
Za ljudi, ki s koraki merimo razdalje na varnih tleh, je premagovanje večjih razdalj velik zalogaj. Ko sedemo za volan, pritisnemo na plin in samoumevno pretikamo ročico menjalnika, pa postane potovanje prava malenkost, največkrat celo prijetno doživetje. Na toplem pozimi in v ohlajenem vozilu poleti se zleknjeni v avtomobilskem sedežu igraje in spočiti pripeljemo na cilj. Letalo nas še site od domače mize v nekaj urah pripelje v kraje, do katerih bi bržkone peš potovali tedne in tedne. Na težave in nevarnosti, ki bi jim bili lahko ob tem izpostavljeni, še pomislimo ne, da ne govorimo o količini hrane, ki bi jo morali na tako dolgi poti zaužiti. In kolikokrat bi se ob tako dolgem popotniškem podvigu morali spraviti v posteljo, če bi si jo seveda sploh lahko privoščili.
V noči, ko je na nebu vladala polna luna, sem se sprehodil po dolini, ki se nadaljuje v gozdn...