Vojni čas je krut, brezobziren, nenavadne usode kroji tudi preprostim ljudem, ki so zaradi različnih okoliščin vrženi vanj. Med take posameznike smemo šteti tudi Marijo Mišič (1920–1989), preprosto kmečko dekle iz notranjske vasi Bločice pri Grahovem. Zgodovinski dogodki so jo proti njeni volji potegnili za seboj v tolikšni meri, da je večino življenja preživela kot usmiljenka v samostanu L'Haij južno od Pariza.

Potegnjena v usodno dogajanje

Njeno življenje oziroma življenje vse družine Mišič se je sredi druge svetovne vojne, ko je tudi na Notranjskem izbruhnila državljanska vojna, znašlo v usodnih dogodkih. Marijini štirje bratje so se namreč po sili razmer odločili stopiti med vaške stražarje, s čimer se je izpostavila vsa družina, saj je bila Loška dolina močno partizanska. Zaradi ogroženosti so se preostali člani čez noč zatekali pod zaščito k sorodnikom v Grahovo, v postojanki vaške straže pa sta bila brata France in Lojze. Postojanko je vodil France Kr...