Mnogi se bodo vprašali, kaj imajo skupnega davki in etika. Drugi bodo prst uperili v svetega Mateja in ga označili kot »reformiranega« pobiralca davkov.

V rimskih časih ter več stoletij tudi v Evropi so davke pobirali »podizvajalci«, ki so si zakupili pravico za pobiranje davkov in privolili v plačilo določene vsote. Če so zbrali več od dogovorjene pogodbene vsote, so presežek lahko obdržali. Če pa so zbrali manj denarja, so morali razliko plačati sami. Ne preseneča, da so bili pogosto zelo nasilni in zatiralski. Zato so bili posebej v Izraelu, torej v rimski provinci Judeji, zelo nepriljubljeni in odrinjeni na rob družbe. V Svetem pismu so omenjeni kot »cestninarji« (publikani), to je bilo rimsko poimenovanje za zakupniške davčne uradnike. Bili so tako malo cenjeni, da so jih postavljali ob bok grešnikom in vlačugam (Matej 21,31 – cestninarji in vlačuge; Luka 7,34 – cestninarji in grešniki). Veliki duhovniki v Izraelu so se jih hoteli odkrižati kot sodelavcev okupat...