»On nas je namreč iztrgal iz oblasti teme in nas prestavil v kraljestvo svojega ljubljenega Sina« (Kol 1, 13).

S krstom smo postali božji otroci, pa ne samo to, postali smo kristjani v kraljestvu »ljubljenega Sina«. V tem kraljestvu smo deležni neizmerne Očetove ljubezni, odpuščanja grehov in odrešenja, predvsem pa veselja. Toda tega se ne zavedamo prav pogosto, saj nas svet na vsakem koraku obvešča o trpljenju, žalosti, krivicah in razočaranju. In tako postajajo naši obrazi iz dneva v dan bolj kisli in zagrenjeni. Pa ni prav. Kajti kristjani, ki »nas je On iztrgal iz oblasti teme«, bi morali biti zgled veselja, upanja in tolažbe.

»Ampak, kako naj bom dobre volje, ko pa že več kot eno leto iščem službo?« mi pravi znanka. »Kako naj bom vesela, ko imam čez nekaj dni operacijo?« me sprašuje druga. »Kako naj bom brez skrbi, ko pa otroku nikakor ne gre v šoli in se sploh ne more učiti,« slišim od tretje. Četrta potarna, da se sodelavci v službi med seboj tožarijo, obre...