Spoštovani gospod Jože Beranek!

Ko sem bral vaše pismo iz brezna sinu, me je pretreslo, saj pišete o kraju vašega mučeništva, kjer sem bil pred mnogimi leti župnik. Gornji Ig, Iška vas, Iška in še nekatere vasi pod Krimom spadajo v župnijo Ig pri Ljubljani.

Meseca novembra 1995 sem šel prvikrat na Gornji Ig. Pričakala me je cerkvica sv. Lenarta v ruševinah, vsa obrasla z grmovjem. Pričakal me je tudi zvonar. Samo zvonik je stal, v njem dva zvonova, eden prestreljen. Kljub ranam od pušk sta oba še vedno lepo pela za angelovo češčenje. Zvonar mi je žalostno dejal: »Mi, tukaj na Gornjem Igu smo pozabljeni od vseh na tem svetu. Nihče se za nas ne zanima. Ta cerkvica v ruševinah pa je dokaz za to.«

Od ljudi sem zvedel, da so med vojno italijanski okupatorji namesti­li ob ižanskem gradu topove in se vadil v streljanju. Za tarčo so si vzeli kar to skromno 500-letno cerkvico. Granate so jo skoraj povsem uničile. Po vojni so mladi partizanski borci vrgli v vodnja...