Otroci so z živalskim svetom na »ti«. So spontani, vedoželjni in prisrčni hkrati. Živali se v vlogi hišnih ljubljenčkov znajdejo tako rekoč v vsaki družini, ne glede na to, kje ta živi: ali v stanovanjskem bloku ali na kmetiji. Ljubezen do živali in skrb zanje spodbuja življenjski optimizem in plemeniti odnos do živega sveta, katerega del smo tudi sami. Katera koli žival, ki jo ima v oskrbi otrok, je zato odličen vzgojni pripomoček. Otrok mora namreč sam skrbeti za žival, njeno čistočo in tudi vzdrževanje in čiščenje prostora, ki ji ga odredimo v stanovanju. Tudi da bo posoda z vodo in hrano čista in polna mora biti v celoti njegova naloga, nadomestimo ga samo takrat, kadar ima za to tehten razlog, na primer, da zboli ali je odsoten od doma. V začetni vnemi večina otrok pri tem celo pretirava, kasneje pa pri marsikom veselje uplahne, skrb za žival pa samoumevno prevzamej...