^»Nova pesmarica naj spet poživi ljudsko petje v naših cerkvah …« To naročilo se ponavlja in tak je tudi namen, ki naj bi ga dosegla nova bogoslužna pesmarica (več glej: Cerkveni glasbenik, 4/2015).

Cerkvena ljudska pesem je pesem verske vsebine v domačem jeziku, to so torej pesmi, ki so se »rodile v globinah narodove duše«. Najbolj popolno sodelujemo pri maši, če prejmemo tudi sveto obhajilo, »petje pa je za obhajilom najboljši način udeležbe pri svetem dejanju«. Namen cerkvene glasbe (petja) je »strežba« pri bogoslužju, in ne obratno, da bi namreč mašo izkoristili za nastope skupin oziroma zborov. Bogoslužje mora biti kozmično, ki vse zaobjame, in ne po meri posamezne skupine. Sv. Avguštin pravi, da zbrani verniki ne morejo nič boljšega, nič koristnejšega in svetejšega delati kakor peti. »Pri svetih opravilih ni kaj bolj slovesnega ali bolj veselega, kakor je zbrano občestvo, ki kot celota s petjem izraža svojo vero in pobožnost« (Navodilo o glasbi, toč. 9 /1967/)....