V letu usmiljenja smo šentjernejski farani dvakrat romali: v Assisi in Rim in nato še v Medžugorje. Doživeli smo trenutke milosti pri sv. Frančišku, na zemlji, prepojeni s krvjo prvih kristjanov, ob srečanju s papežem Frančiškom, ob prehodu skozi sveta vrata, pri mašah, ob srečanju s seboj, s soromarji, z Bogom ob iskreni spovedi … Čudili smo se in s spoštovanjem zrli stvaritve naših prednikov ter v tem spoznali zmožnosti človeka graditelja, povezanega z Bogom. Lepo doživetje prvega romanja je klicalo po zahvali in vnovičnem srečanju.

V Medžugorju smo svoje molitve, prošnje, zahvale položili pred Marijo v tišini noči na Crnici, v komaj rojenem jutru ob križevem potu na Križevcu in pri maši, v pisani mogočni množici vernikov z vsega sveta, pred baziliko. Pesmi, molitve, pogovori, pozornosti, odprtost je iz nas – romarjev ustvarila skupnost, ki izžareva veselje. Hvaležni smo Bogu, Mariji, našemu duhovnemu vodju Mitju ter vsakemu, s...