Vedno smo lahko veseli, ko se nekaj obrača na bolje, pa naj bo to bolezen ali kaj drugega. Takrat je upanje, da bo nekoč spet čisto dobro. Včasih je treba dolgo čakati, ampak če upaš, laže zdržiš. V začetku je dovolj že to, da ne gre na slabše.

O tem sem začela razmišljati, ko mi je pred leti po predavanju neka gospa povedala svojo izkušnjo: »Mož je bil hudo bolan. Ležal je v bolnišnici in sem ga redno obiskovala. Takrat bi rada od zdravnikov izvedela kaj več o njegovi bolezni in o tem, kaj lahko pričakujemo, pa se nihče ni hotel pogovarjati z mano. Vedno so bili vsi tako zelo zaposleni. Potem sem nekega dne srečala zdravnika na hodniku in ga vprašala, kako je z možem. 'Danes je malo bolje,' mi je rekel. V meni je s tem stavkom prebudil veliko upanje, da vendarle lahko računamo, da se bo bolezen obrnila na bolje. Pa seveda ni bilo tako. Mož je čez nekaj dni umrl. Ko sedaj premišljujem za nazaj, se mi zdi, da bi nam bilo veliko laže, če bi nam že od vsega začetka zdravniki p...