Pogosto se pogovarjam z ljudmi, ki so se odločili za bivanje v domu, tu, v katerem živim sama, ali pa drugod. Vsak človek je svet zase in vsak ima tudi čisto svojo pot, ki ga pripelje sem. Nekatere stvari pa so skupne nam vsem ali vsaj mnogim.

Pred kratkim smo se v manjši skupini pogovarjali, kako sedaj, po nekaj letih doživljamo vrnitev domov, v svoje staro okolje. Skoraj vsi so zatrjevali, da se zdaj tam ne počutijo več doma in komaj čakajo, da se spet vrnejo v dom. Zdaj so doma tu, v domu. Enako doživljam tudi sama. Tu imam sedaj urejen lep in prijeten dom, kjer se počutim varno in to je zelo pomembno.

Zamislila pa sem se nad izjavo nekaterih udeleženk, ki so na koncu dodale: »Zdaj smo tu doma, ampak z grenkobo v srcu.« Zdi se mi, da življenje z grenkobo v srcu ni ravno prijetno. Ko si star in ko odpadejo mnoge skrbi, ki so te prej morda pestile, ko imaš čas in če poleg tega nisi ravno hudo bolan in nimaš številnih zdravstvenih težav, vsaj ne prevelikih, si lahk...