Kaj je realizem, to ve vsakdo. Je način čim pristnejšega gledanja na svet, brez primesi iluzije. Drugače povedano: je resničnostno gledanje na to, kar objektivno je.

Če je kakšna reč, ki jo moderna pamet ima za nerealistično, je to svetost. Ta je za širšo mentaliteto nekaj tako rekoč plinskega, meglenega, odtujenega od časa in prostora. Se pravi od sveta. V resnici je svetu odtujena prav tako, kakor mu je odtujen evangelij. Še več, kakor mu je odtujen Kristus, in to po njegovi lastni besedi.

V resnici je za verujočega najbolj realist, se pravi z najresničnejšim vpogledom v dejanskost bivanjskega, svetnik.

Na idejni ravni veruje, kar je najbolj v skladu z zdravo pametjo in z razumom, da to, kar obstaja, ni iz Niča, ampak iz Boga. Veruje, da ta Bog do človeštva ni indiferenten, saj je človeštvu spregovoril vsaj na dva velika načina: s knjigo, se pravi s Svetim pismom, in z osebnim odposlancem, človekom Jezusom Kristusom. Od njega, ki je tudi sam Bog, sprejem...