Ob koncu tridesetih let prejšnjega stoletja je začela Jugoslavija utrjevati mejo z Italijo, ki je tekla po črti Triglav–Blegoš–Snežnik–Reka. Delavci in vojaki z vseh koncev države so gradili podzemne utrdbe, bunkerje in mitralješka gnezda. Toda vojna jih je prehitela. V naglici so odvrgli orodje in se razkropili, del tega, kar so zgradili, pa se je zlil s pokrajino in se ohranil do danes.

Na začetku prve svetovne vojne je Italija razglasila nevtralnost, vendar si je kmalu premislila. Dne 26. aprila 1915 je podpisala Londonski pakt in čez slab mesec napovedala vojno bivši zaveznici Avstro-Ogrski. Prestop na stran antante se ji je seveda splačal. Po vojni je dobila Južno Tirolsko, zahodni del Slovenije, Trst, Istro ter del jadranskih otokov in Dalmacije. Nova meja z Jugoslavijo je bila dokončno določena s podpisom Rapalske pogodbe novembra 1920.

Štiri tisoč bunkerjev

Italija je ob rapalski meji kmalu postavila sistem utrdb z imenom Alpski zid, let...