Sreda, 14. 9.

Že pred leti so v našem gledališču vpeljali »predpremiere«. Kar je po svoje zanimivo: zaradi odziva (ali pa tudi neodziva) gledalcev lahko stvari še popraviš, spremeniš … ali pa utrdiš zaupanje vase in svoje početje in si zato na premieri lahko bolj sproščen. Je pa seveda tudi res, da s tem premieri odvzamemo skoraj ves čar vznemirjenja tega prvega stika s publiko.
Včerajšnja predpremiera je šla dobro. Nocojšnja pač ne: Kostum (A sem povedal, da sem oblečen v kroglo in tako še najbolj spominjam na novoletni okrasek na kaki res veliki in predvsem močni jelki?!) so mi še dodatno ojačali in ga razširili, pa sem se zataknil v ozkem prehodu in nemočno obtičal kot kak kit na obali. Le da »Greenpeaca« ni bilo od nikoder. Samo jaz sem bil vedno bolj zelen! V veliko zabavo kolegov, ki so to opazili.
Bo pa jutri bolje.

Četrtek, 15. 9.

Težek sem. A kakšne stvari me premaknejo. Mi zamajejo temelje.
Kako je premiera kar na lepem nep...