Da se desnosredinski blok v Sloveniji kot edina prava trenutna opozicija že nekaj časa vrti v krogu, ni nič novega. Vendar se mi je nedavno tega prvič zastavilo vprašanje, ali bi bilo mogoče, da bi takšno stanje postalo trajno. Da bi sedanje stranke tako imenovane desnice popolnoma izpadle kot konkurentke za tisto nagrado, za katero tudi v parlamentarni demokraciji navsezadnje gre, za vidno sodelovanje v izvršilni oblasti. Da bi sicer še predstavljale določen, morda tudi nezanemarljiv del državljank in državljanov, da pa bi bil ta vedno bolj neslišen in predvsem ne bi prodrl čez prag vladne palače.

Seveda sem se kot zgodovinar takoj ugriznil v jezik, češ, kriza in očitna nemoč desnice v slovenskem javnem prostoru trajata bistveno premalo časa, da bi to omogočalo daljnosežne sklepe.

A vendar, ali se lahko trendi, ki jim intenzivno sledimo zadnja tri leta, še stopnjujejo in slovensko desnico z njenimi vsebinskimi poudarki in končno njenim zgodovinskim poslanstvom še...