Ostala sem brez besed
Objava:
22. 10. 2016 / 22:00
Deli:
Čas branja:
2 minuti
Nazadnje Posodobljeno:
20.10.2016 / 12:18
Ostala sem brez besed
Pred nekaj dnevi sem se po počitniškem oddihu srečala s prijateljico, ki ima v mojem življenju posebno mesto.
- Pred nekaj dnevi sem se po počitniškem oddihu srečala s prijateljico, ki ima v mojem življenju posebno mesto. Spočita, nasmejana in polna načrtov za prihodnost sem sedla poleg nje ter pričakovala, da me bo objela ali vsaj sproščeno pozdravila. Pa ga vendarle nisem dočakala. Hm, takšne je po vseh letih druženja vsekakor nisem poznala. Presenečeno sem rekla »Živjo« ter jo dregnila pod roko. Ko je naposled le dvignila glavo, sem na njenem obrazu nenadoma zaznala neizmerno žalost in bolečino.
»Je kaj narobe?« sem osuplo vprašala.
Za trenutek je med nama nastopila tišina, dokler ni tiho spregovorila: »Moj oče … Raka ima.«
Njene besede so me pretresle in obstala sem kot vkopana. Nisem vedela, kaj naj rečem, kako naj se obnašam. Naj jo objamem, jokam z njo ali naj hitro začnem »nakladati« o napredku medicine v zadnjih letih? Prazno blebetanje o možnostih za njegovo preživetje se mi je namreč zdelo popolnoma brez pomena. V mojih mislih je zavladal kaos. Postalo...
