Literatura brez duha?
Literatura brez duha?
O veri, Bogu in vernosti se v javnosti, v t. i. dominantnih občilih in večini državnih uradov govori in piše površno, v manjvredni luči. To je posledica starega režima: ta je zadevo razglašal za nazadnjaško, no, v novi vladavini je imela srečo – bila je malce prevrednotena in je napredovala v »drugorazredno temo«, zato si še zdaj ne zasluži normalnega javnega sprejema. V globlje reflektiranih deželah, torej v veliko večjem delu Evrope, je drugače; vera, Bog, vernost so pojmi, ki se v iskanju smisla sodobnega človeka obravnavajo kot vrednote ali izhodišča za nove temelje kulture.
Zvezdno nebo in »strahospoštovanje«
Vzemimo aktualen primer, knjigo V kaj verjeti. Deset ponudb za razsvetljenega človeka matematika, profesorja na tehniški univerzi na Dunaju Rudolfa Taschnerja (roj. 1953). V Avstriji je izšla letos. V nekem intervjuju je avtor na vprašanje, kaj stori, ko pogleda v nebo – ali šteje zvezde ali pa ga zajame čustvo transcendence – odgovoril, da...