Začetek prekopa posmrtnih ostankov žrtev, zmetanih ali »zloženih« v jaške rova sv. Barbare rudnika Huda jama, pa tudi pokop žrtev, prekopanih iz zloglasne Krimske jame, je pričakovano sprožil obsežno javno razpravo, ki sega od protokolarnih državniških vrhov do gostilniških pultov; od najvidnejših medijev do (greznic) spletnih forumov in družbenih omrežij; od demokratov do totalitarcev; od sočutnih do neusmiljenih …

Navsezadnje je prav in dobro, da slišimo različne glasove, da se ob kričečih zločinih, med vojno in po njej zaukazanih z revolucionarnih vrhov, izvedenih pa po rokah prepričanih, zavedenih ali prisiljenih izvajalcev, razgaljajo osebne in institucionalne drže (kako pomenljive so reakcije Zveze borcev na državni in lokalni ravni …), da se pred nami razpne mentalitetna paleta, ki razgalja robove slovenske človečnosti.

Marsikdo se je torej čutil poklicanega (ali pa so za to poskrbeli mediji), da o tem dogajanju pove svoje mnenje. Pričakovano se nam je v tem...