^»Hedvika je vedela, da je treba te žive kamne, vzidane v stavbo nebeškega Jeruzalema, na tem svetu zgladiti z udarci in pritiski ter da bo potrebno veliko trpljenja, preden bo lahko prišla v svojo nebeško domovino. Zaradi pogostih vsakdanjih postov in odpovedi je postala tako suha, da so se mnogi začudeni spraševali, kako lahko tako šibka in občutljiva žena prenaša te muke. Čim bolj je bila čuječa, tem bolj je v njej rasla moč duha in je napredovala v milosti in bolj je v njej plamtel ogenj predanosti in božje ljubezni. Tako kot jo je ta predanost vedno bolj obračala k Bogu, prav tako jo je njena velikodušna pobožnost usmerjala k bližnjemu, ko je radodarno podarjala miloščino pomoči potrebnim. Nihče, ki je prišel k njej po pomoč, ni odšel praznih rok.« (iz življenjepisa)

Ime: Hedvika ali Jadviga izhaja iz starovisokonemških besed ha...