Ta teden sva govorili s prijateljico, ki je nenačrtovano zanosila in razmišlja o splavu. Midva z možem pa se že leta trudiva, da bi zanosila. Ob tem, da bo prijateljica splavila, me je groza. Zdi se mi, da ji po tem ne bom mogla niti pogledati v oči. Kako naj se s tem spopadem? Kaj naj ji rečem? Ksenja

Vaša dilema je nekoliko bolj zapletena, ker obsega dve težavi ali celo krivici, s katerimi ste se soočili: z lastno neuspešno zanositvijo in s prijateljičino zavrnitvijo nenačrtovanega otroka. Zato se verjetno sami spopadate s široko paleto čustev: od razočaranja, jeze, žalosti, nemoči do občutka nepravičnosti.

Najprej je dobro, da se zavedate, da sami vse to občutite že zaradi lastnih težav z zanositvijo, kar je seveda težava, ki je ločena od prijateljičine nosečnosti, vendar lahko vaše občutke, predvsem občutek krivice, še poglobi. Zato bi bilo dobro, da si najprej priznate lastno težavo in nemoč, ki jo izkuša...