Sredi oktobra 1953 so morali zadnji vaščani po ukazu totalitarnih gospodarjev Kočevskega, ki so ga v velikem delu spremenili v zaprto vojaško/policijsko območje, zapustiti vas Zdihovo/Oberskrill. Med njimi je bil tudi duhovnik Jože Poje, ki je od vojnih let oskrboval cerkev Žalostne Matere božje iz leta 1702. Upravičeno domnevamo, da je bila prav v tistem času tam zadnjič darovana maša – zadnjič za vselej, so si najbrž mislili tisti, ki so romarsko cerkev novembra 1954 dobesedno zravnali z zemljo, njene zidove pa porabili za ceste.

A prišel je čas, ko je bil sveti kraj, ki nikoli ni zbledel v spominu domačinov, čeprav tudi po demokratizaciji in osamosvojitvi zaradi vojaških potreb ostaja večinoma nedostopen, znova priča evharistični daritvi, pred njo pa blagoslovu križa, ki zdaj tudi vidno opozarja na nekdanje svetišče. Prav na kraju, kjer je nekoč stala cerkev...