O, ne, vrsta!
O, ne, vrsta!
Mislila sem, da sva s sestro le »skočili« v trgovino.
- Mislila sem, da sva s sestro le »skočili« v trgovino. Ker ni bil ravno čas največje gneče, je seveda »obratovala« le ena blagajna. In takoj se je naredila kolona (ne)zavidljive dolžine.
Pred nama je bilo kar nekaj ljudi. To bo trajalo, sem si mislila in se vdala v usodo. Tudi sestra ni kaj dosti zavijala z očmi. Klepetali sva o tem in onem ter tu in tam navrgli kakšno o skušanju potrošnikov z drobnarijami ob blagajnah.
Tedaj pa sva za seboj zaslišali nergav ženski glas. Zvenelo je, kot da trenira svoj besedni zaklad s temo razburjanja in kritiziranja. Saj vem, prav je imela. Lahko bi odprli še eno blagajno. In morda se ji je neznansko mudilo, kdo ve. Toda verjamem, da se prodajalke in prodajalci (vsaj večinoma) res trudijo in da morajo vsak dan izpolnjevati visoke norme. Gospa tako kot drugi kupci ni mogla poznati vseh okoliščin dogajanja v trgovini ...
Spomnila sem se, da sem še pred nekaj leti tudi sama precej bolj živčno reagirala ob podobnih okoliščin...