Torek, 16. 8.

Šivilja iz gledališča me prosi, naj pridem pomerit kostum. Čisto prijazen klic še bolj prijazne gospe me vrže iz počitniških sanj na trda, službena tla. Kar na lepem je jesen.

Ponedeljek, 22. 8.

Ostalo mi je še nekaj dni dopusta in izkoriščam jih za to, da postorim vse tisto, kar sem v začetku poletja obljubil, da bom postoril. Ob pomoči fantov mizarim … Pisalna mizica za Petra … Predelna omarica, ki bo »ločila« Matija in Krištofa … Knjižna polica za Kristino in Lucijo … Filip, a kaj potrebuješ? Ne? Potem pa pospravi svoj del sobe!

Treba bi bilo še prebeliti, a zmanjka časa. Še bolj volje!

Četrtek, 25. 8.

Spet v službi.

Neverjetno … kako lahko v uri in pol zbledi in izpuhti poletje! Kot da ga ni bilo! Štartamo na polno! Lepo je sicer videti obraze kolegov (še bolj kolegic), a mirno bi se lahko pogrešali še kak teden. Ali pa vsaj še kak dan! Par ur! Samo še pet minut, mami …

P...