Ravno včeraj sem kot prevajalka predstavljala novo knjigo o materi Tereziji na Radiu Ognjišče. Mati Terezija je bila tako dobrodelna, polna Boga čisto vsak trenutek, zato tudi nas vabi, da v vsakem človeku, najsi bo še tako odrinjen na rob družbe, vidimo Jezusa. V knjigi je ogromno koristnih napotkov, kako lahko ljubimo, se borimo za življenje in pravičnost.

Ampak, človek je vseeno človek. Saj vem, Jezus je dejal, naj ljubimo brez pričakovanja. A vseeno nepričakovani izrazi ljubezni, ki jih dobimo, pobožajo dušo. In ta vtis traja še nekaj časa. Še posebej lepo je, če je očitno, da so ti ljudje kristjani in so svoje krščanstvo vzeli zares.

Pri mojem mesarju in sadjarju visi križ. To se mi zdi nadvse lepo (in v teh časih celo pogumno) dejanje. Lahko rečem, da je odnos ljudi, ki delajo na teh dveh mestih, zelo prijeten. Pri mesarju, na primer, so zaposleni ne le korektni, temveč tudi vljudni, prijazni in spoštljivi. Stranke, ki pridejo tja, se z mesarji večkrat spro...