Slikar Stane Kregar je najprej končal študij teologije, nato v Pragu študiral slikarstvo in potem do leta 1941 poučeval risanje na Škofijski gimnaziji v Šentvidu. Že v zgodnjem obdobju je pokazal izjemno izviren ustvarjalni pristop in opozoril nase s prepoznavnimi upodobitvami interjerjev, z imenitnimi slikami romarjev pa je nakazoval prehod v nadrealizem, pri čemer je pomemben tudi njegov duhovni delež. Po drugi svetovni vojni se je v razmerah, ko je prevladovala sovjetska doktrina socrealizma, gibal v okvirih poetičnega realizma (npr. Tihožitje z mrtvim golobom ali Slikar z modelom). Huda bolezen in poznejši obisk Pariza sta vsekakor močno preusmerili njegovo slikarsko pot, saj je mogoče opaziti postopen prehod v abstrakcijo, ko so nastala reprezentativna dela, na primer Chartrska simfonija, Pomladni veter, Črno sonce in Potopljeni čolni. Šlo je za opazen poseg v načinu upodabljanja sveta, ko se bistvo preseli v kombinacijo oblik in barv....