Sklonjen pred hišnim pragom sem si sezuval škornje, ko sem na tlaku pred seboj opazil nenavad­no prikazen. Gosenico. To ni bila navadna gosenica, njena nenavad­na podoba mi je takoj padla v oči. Z valovitimi gibi valjastega telesa je hitela po svojih neznanih potih, ne meneč se za okolico. Ko sem jo ustavil z dlanjo, je samo spremenila smer in z nezmanjšano hitrostjo nadaljevala pot. Seveda ne bi bil to, kar sem, če ne bi takoj pohitel po fotoaparat, kajti gosenica je bila vredna več kot le bežnega pogleda. Na fotografijah sem si jo kasneje ogledal bolj natančno in ugotovil, da sem portretiral pravo lepotico. Skozi valjasto, svetlozeleno žival je sevala svetloba sonca, ki se je odbijala od tal, njeno telo pa je bilo v celoti videti, kot bi bilo iz stekla. Poraščena je bila s pravilno oblikovanimi šopi svilnatih dlačic, na prednjih obročkih pa še z dodatnimi gostimi skupi...