Na šolskem igrišču
Na šolskem igrišču
Odpravim se na sprehod in pot me pripelje do moje nekdanje šole.
Odpravim se na sprehod in pot me pripelje do moje nekdanje šole. Sedem ob rob šolskega igrišča in opazujem okolico. Nič se ni spremenilo. Klopi so še vedno na istem mestu, koši za smeti prav tako. Tudi star, obledel grafit se še vedno bori za svojo pozornost.
Mimo mene pride majhna deklica s preveliko šolsko torbo na ramenih. Pogleda me s svojimi veliki rjavimi očmi in se plašno nasmehne. Vrnem ji nasmeh in že odhiti naprej. Kot privid iz preteklosti je.
V mislih me ponese nazaj v čas neskončnih šolskih ur, pouka, testov, domačih nalog, prijateljstev, tekmovalnosti, popularnosti, prvih ljubezni in strtih src. Čeprav se zdi daleč, pa se v resnici ni kaj dosti spremenilo. Tudi v svetu »skoraj odraslih« se ne moreš izogniti lekcijam, razočaranjem, učnim uram in novim (pre)izkušnjam. Tudi v svetu »odraslih« iščemo prijateljstva, sestavljamo zgodbe, se borimo za pozornost ali obstanek. In nekje med vsemi temi »odličnimi ocenami« in »popravnimi izpiti« našega živ...