Poslušala sem sklop predavanj, ki so bila sicer namenjena staršem, marsikaj pa je bilo zelo dragoceno tudi zame, čeprav nimam otrok. Saj mnoge stvari veljajo za ljudi v vseh starostih.

Vsi pravijo, da je generacija sedanjih otrok in mladostnikov veliko manj samostojna in zelo slabo pripravljena na realno življenje. Precejšnjo krivdo za to imajo starši, ki so pripravljeni vse narediti za svojega otroka, samo da bi bil najboljši ali da bi izdelal šolo, ki mu omogoča pot naprej, na univerzo. Samo to jim je pomembno. Nekdo je pravil o mami, ki vsakokrat, ko se sin vrne iz šole, vpraša: »Kaj se morava pa danes naučiti?« Že od vsega začetka je logično, da se sin ne bo učil sam, ampak mama z njim.

Ob tem sem se spomnila, da to sploh ne velja samo za otroke. Ko sem še delala v bolnici, so bili moji bolniki v glavnem moški s pljučnim rakom. V ambulanto je bolnika pogosto pripeljala žena, skoraj za roko. Pa ni bilo videti, da je ta nežnost sad ljubezni med možem in ženo, am...