V sorodstvu smo imeli smrt. Bližnji sorodniki so se odločili za upepelitev. Kar me je pretreslo, je bilo slovo: pokojni je umrl v bolnici, nihče ga ni šel pogledat. Od tam so ga odpeljali v mrtvašnico in krematorij. Obvestili so nas, da bo na dan pogreba tri ure ležal v vežici in nato bo pogreb. Obred je bil sicer cerkven, a čisto kratek, brez maše … Prave priložnosti za poslavljanje in slovo ni bilo. Kaj menite o tem? Ivan iz Primorske

Spoštovani gospod Ivan! Verjemite, da zelo dobro razumem vaše pomisleke oz. prizadetost, ki ste jo doživljali ob smrti in pogrebu sorodnika. S svojim vprašanjem ste se namreč dotaknili perečega problema v naši družbi, ki že precej časa skrbi in žalosti tudi duhovnike, ko dostikrat nemočni opazujejo, kako neoseben odnos imajo, žal, mnogi do svojih pokojnih. Med najbolj perečimi in zaskrbljujočimi problemi so pri nas po...